Kot veste mi je crknil računalnik. Končno sem nagruntal zadevo. Šla je plata. Menjat bo potrebno vse razen napajalnika, diska in cdroma. Najboljše kar nov računalnik 
Danes pišem iz prenosnika, ki mi ga je posodil kolega. Toliko da nisem zamudil Sensation Black prenosa v živo včeraj ponoči, zraven pa napisal še nekaj objav 
ne se bat ni še me pobralo, čeprav je bilo hudo 
Still samski 
P.S. glede vode ki izhlapeva, vam bo jasno iz slik Klik 1 Klik 2 Klik 3
Verjetno veste da iščem službo (hmal bo neki, upam :P). Ne veste pa tega da hodim v tako imenobani “Job Klub” (več o tem drugič ali pa nikoli), kamor te napoti Zavod za delo (ki so btw, en kup gnjavačov). No, to hodim že kakšne tri ali štiri tedne, ne vem več točno …
In seveda moški ne more mimo tega, da ne bi opazil, kakšne uslužbenke tam delajo. Dve blontni mlajši naravnost sexapilni in dve starejši. In scenarij, ki se je odvil v petek,gre nekako takole.
Zjutraj se primajam na kadring, še ves zasanjan o žongliranju z nogometno žogo (ali pa je bilo to kaj druga ponoči?) Vedel sem da tista ta huda (oz. dve) delata če pridem po stopnicah navzgor v sobi na levi strani. Naša majhna grupa se je pa zbirala v sobi skozi desna vrata. Tako sedimo, razpravljamo in debatiramo o določenih temah, ko se ena od postav pojavi na vratah s stavkom: “Slišala sem da imamo enga računalničarja tu?” Seveda, jaz sem takoj pomislil, da je zadeva čisto uradne sorte (kako da ne! saj je bila :lol:), da je mogoče našla kakšen zanimiv oglas zame, čeprav sem vedel da to ni njeno delo. “Novi printer smo dobli, pa bi rabla pomoč,” že skoraj obupano izrečeno oz. vsaj tako je zvenelo.
Ni mi preostalo, kaj druga kot da ji sledim. OK, in če do zdaj nisem skapiral kakšno popolno postavo ima, da bi lahko zamenjala marsikatero v Victorias Secret, mi je postalo jasno v tistih nekaj korakih za njo. Bil sem v afektu. Malo od zaspanosti malo od njene postave. Valda imajo moški uprte oči sam v eno (zakaj, mogoče kdaj drugič, če ne nagruntam, nikoli), ampak vidijo pa celoto. Lep poskus je to, da pokažete moškemu sliko ženske; posamezno obraz, trup in potem noge, pa jo bo še vedno hotel videt celo.
V glavnem … prideva do njene mize, z mano je hvalabogu bil kolega, ki mi je držal še tisto malo samozavesti, da sem ob taki ženski sploh lahko kaj izdavil. Revica je imela papirje, cdje in kable kr razmetane po mizi, in se sama matrala z zamenjavo tiskalnika. Ampak imela je voljo do tega. Predlagala je da bi odklopila tiskalnik. In ker je računalnik bil prižgan še vedno na tleh sem predvideval, da bo zadeva postala še veliko bolj pestra. Splezala je pod mizo, ne na kolena!, in kolikor mi je funkcioniral spomin porabila veliko preveč časa z odklapljanjem tiskalnika Seveda mi je ob pogledu nanjo (yeah, kdo si ne bi želel imeti nevedne monterke ), rešitev udarila v glavo že prepozno, tako da je ona prej že vprašala, “zakaj pa to ne gre”, odklopit tiskalniški kabel iz računalnika namreč. Z mislimi še vedno na 1MHz, izdavim “mogoče je zašraufano vzadaj”. Ob pogledu na hudo bejbo pod mizo (z vseh kotov, ker se je obračala), oblečeno zelo elegantno, ne me spraševat kaj, ker ne bom vedel, so mi misli čisto zmrznile. Tako se je vstala, pod mizo pa sem splezal jaz. Seveda brez težav odklopim kabel. Se obrnem in verjetno je bil to najlepši pogleda, kar sem jih videl na svetu. WTF, pa saj je samo ritka. Vsaka jo ima. Ampak take ne srečaš ravno vsak dan. Zanimam se za postave. Veliko več kot večina moških. Ni vse tisto, kar se na prvi pogled vidi od zunaj. Vem, kako bi zgledale čisti modeli, aja pa to ni kakšna Sanja Grohar btw. Ženska ima tako popolno telo, kot ga še pri nobeni nisem videl (Nina Osenar, eeehhh, ne se hecat). Ženska je tako dobra, da bi lahko tisti trenutek tam zamrznil in strmel sam vanjo. V obraz je ni bilo časa gledat. Bila je tudi lušna mislim da celo brez pudra, oz. odvečnega pudra. Z elegantnimi oprijetimi kapri jeans (se tako reče?) hlačami, špičaki, urejenimi nohti na nogah, oprijeto zaprto jopco ter pod njo … nisem videl 
ni res, sem še eno oprijeto majčko. Ženska, ki bi si jo želel sam Bog. A vendar ne verjamem da jo bo dobil zares vreden fant. Meni bi se zdelo, da je predobra zame, oz. da bi jo izrabljal, kamorkoli bi prišel z njo. Saj veste, nevoščljivost, favšija all the way …
Nazaj k naši zgodbi. Vedel sem da nekaj ne bo šlo vredu, saj tiskalniški porti LPT niso PnP, da bi jih OS sam zaznal. Inštaliram prvič. Poskusim printat. Tema. Šit! Kaj bo zdaj če ne nagruntava s kolegom, ona pa mora nujno natisnit razne obrazce in napotnice (ehm, od kje že mišljenje, da ji moram ustreči ?? to boste ženske najbolj vedle, kako je če ste hudo privlačne). Poskusim 3x s cdja zagnat Epsonov (sux) software. Tema! Šit! Ostalo mi je še samo možnost dodajanja tiskalnika preko nadzorne plošče; tu hvalabogu uspe. Tiskalnik printa! Nastavljamo odmik od zgornjega in levega roba. Zadeva poteka brez težav. Zaplete se le pri tiskanju. Tiskalnik je bil namreč iglični. Printat bi mogel na 4 plastni neskončni papir, printal pa je samo na 3 plasti. Brez da bi ji povedala rešitev, ki se nama je zdela malo verjetna in se je danes izkazala za pravilno, se nama je zahvalila, midva pa sva jo popihala na povabljeno že zamujeno pijačko.
Ok, tule je razmišljanje. V napadu notranje jeze in aktivnega mišljenja na vprašanje; kako si v Sloveniji ob povprečni plači postavit bajto pri tridesetih, ali si vsaj privoščiti še kaj zraven plačanih rednih mesečnih stroškov (recimo kakšno potovanje, malce dlje v svet)???
Ok, gorivo je dražje, kmalu bo tudi liter kurilnega olja nad en evro, psihiatri se sprašujejo popolnoma banalna vprašanje kot je naprimer, zakaj tridesetletniki živijo še vedno doma pri starših? HAAAALOOOOOOO, vam ne kapne nobena pametna razlaga?? Zakaj ste potem psihiatri, psihologi ali whatever kaj … Razlog je enostaven … Ob plači 500€ na mesec, bi lahko delal 15 let, da bi si zgradil eno zadovoljivo hišo s ceno 100.000€, če bi seveda zraven še se lahko kolikor toliko preživljal … Odštejmo tu zdaj partnerje in njihov finančni dodatek … HALOOOOO, cene nepremičninam gredo gor, naš sistem in standard, kljub temu da smo v Evropi je tudi v PIZDI MATERNI! Sem mogoče zgrešil, da kakšni multimilijonarji na veliko kupujejo v Sloveniji?? Ampak povejte mi zakaj se standard ne premakne NIKAMOR??!!
Noben se ne zbuni, medtem ko za provizijo, ki jo morajo plačati na različnih bankomatih na Nizozemskem ustvarijo pravo kampanjo. Mi pa še kar spimo …
Uvajajo nove zakone, ki jih podprejo stranke, katere smo izvolili mi. Pri bogu!! NISEM izvolil novih bedastih zakonov!!
Sovražim birokracijo!!! Nisem jaz izvolil novih prometnih zakonov, niti moj sosed. Kakšno demokracijo furamo??? Pa ne mi zdaj spet začet z vsem tem komunističnim sranjem, v bistvu tako ali tako ne vem za kaj se gre. Kaj če bi se bolj zgledovali po Evropskih državah like Nizozemska, Belgija?
Cena hrane narašča, počasi bom moral homologirat vrtno kosilnico. Dragi gospod Premier, povejte mi, kdaj boste začeli še zaračunavat letno vožnjo na Zemlji okoli Sonca??!! Sovražim birokracijo!!! Kaj če bi začeli še lepo popisovat osebno lastništvo?? Začeli računat RTV dodatek za avtoradie?? Davek na porabljen kisik (O)? Davek na lastno sončno energijo s pomočjo sončnih celic???
Mi pa še kar spimo …
In firme, ki prihajajo gradit k nam like E.Leclerc, ponudijo našim razmeram primerne plače, čeprav v drugih državah ponujajo nenormalne vsote plač …
Sprašujete se zakaj je toliko revnih. Večina ljudi works his ass of tudi po 12 ur na dan, samo da si prislužijo tistih nekaj plačanih nadur in s tem zanemarja družino. Samo zato, da si lahko privoščijo kakšen TV ali težko prigaran avto. Cene gredo gor. Avtomobilski standard raste, tako kot v Evropi. Kaj pa standard s katerim bi lahko sledili temu tempu??
DVIGNITE JEBENI STANDARD SLOVENIJE! DVIGNITE SISTEM!
Eh, ne da se mi več … dajte me skurcat ajde …
Vse več ljudi me sprašuje kateri program uporabljaš za poslušanje mp3jev, kateri antivirusni program uporabljaš, s čem pečeš cdje? V tej objavi vam ponujam odgovore na vsa takšna vprašanja, hkrati pa bom poskusil zajet vse obvezne programe, ki bi jih vsak uporabnik moral imeti nameščene na operacijskem sistemu po inštalaciji le tega samega.
Ker so mi operacijski sistemi, predvsem Windows XP, predstavljali v času mojega študija nek izziv, sem jih docela naštudiral. V tem sem precej dober; lahko vprašate moje prijatle In kakšne programe uporabit? Zlato pravilo pri Winsih velja, čim manj, tem bolje. Potem je tu še eno nepisano pravilo. Plačljivi programi proti open source programom. Slednji se dajo na internetu dobiti zastonj in so običajno enako ali nekateri celo bolj zmogljivi od licenčnih. V večini primerov pa tudi najdemo trial programe, ki jih lahko kasneje za ustrezno vsoto nadgradimo, ampak je njihova uporaba čisto upravičena, brez da bi bila potrebna nadgradnja.
Pa gremo. Obstaja nekaj fint, ki jih lahko po sami namestitvi sistema nastavite, za boljše/hitrejše delovanje sistema. O teh fintah kdaj drugič, zaenkrat se bom usmeril samo na programe. Izbor programov poteka čisto po moji logiki in sklepanju: kar deluje najhitreje, je po možnosti dobrega videza, do uporabnika prijazno in ne kuri sistemskih resourcov. Zna se zgodit, da vsake toliko kakšen program zamenjam, ampak za to mora tudi določen nov program upravičit svojo namestitev.
To so samo bistveni programi, ki jih sam tudi redno uporabljam. O tweakanju XPjev pa kaj več drugič.
Ne saj ne da bi bilo ne eno ne drugo res, ampak me na tem nekaj jezi. Razmišljanje sem dobil po Zvitini objavi. Obavezno branje! Gremo dalje …
Torej, kaj je tako problematičnega, če si pri 23 virgin? Spet, ne velja zame, domiselneži! Verjetno me jezi to, kako družba gleda na to. Verjetno je to da ima ta poamerikanizirana družba svoja pravila, pravila in pravilo, ki pravi da če nisi seksal pri 15, se ti je vredno zasmehovat.
Mladež seksa, s tem se mormo sprijaznit. Ampak tu je nekaj teh, ki pa niso imeli priložnost to naredit tako hitro, morebiti zaradi izgleda, morebiti zaradi sramežljivosti, morebiti zaradi notranje zadržanosti. In potem je še tu ena skupina, ki je prepričana, da je prvič nekaj posebnega in zato išče pravega partnerja. Da ne bi o tem, koliko je wannabe parov dandanes 
in o vse večji samskosti … mogoče kdaj drugič …
V današnji družbi, ti je partner prej pogoj, kot pa ljubezen. To je ena od ugotovitev, na katero sem prišel med razmišljanjem s pogovori mojih kolegov in kolegic. Nek fini prepotentnež si najde dekle zato, da se lahko z njo postavlja. Ampak vsi vemo da je zagledanost eno, ljubezen pa drugo. Vsem se dopadejo ameriške igralke, vendar čustva je potrebno razviti do njenega/njegovega značaja, kar dá potem ljubezen.
Back to virgin people. Torej naša družba gleda na to kot manj vredne ljudi. Zakaj je tako? V kakšnih vzhodnih državah je številka velika in je to precej normalno, na Nizozemskem je to precej uradna tema, zato tudi zasmehovanja ni. Važno je od ljudi in rase. Važno je od tega, kako te nekdo sprejme kot takega. Važno je to, da si čimbolj podoben družbi in tiho skrivaš svoje dejstvo, saj nočeš izpast iz nje. Ne bi bilo lepo, če si med sabo ne bi delali takšnih razlik?
Kot sem že omenil, sem prvo soboto v maju potoval v Budimpešto na Sensation White, belo pravljico, party/show, na katerega pridejo vsi zabave željni ljubitelji določenih elektronskih zvrsti.
Odprava se je začela, vsaj zame, v soboto zjutraj ob nekaj minut čez deseto v Mariboru. Najprej eden, nato pa kar pet polnih avtobusov party živine iz Slovenije, nas je šlo novim dogodivščinam naproti. Nekateri že drugič ali tretjič, vendar za večino tako kot tudi zame, prvič. Gremonaparty organizacija se je spet izkazala za odlično izbiro, tudi zato ker je edina v Sloveniji, ki organizira tako masovne prevoze na partyje. Vsaka vam čast. Pišejo tudi blog.
Če ste si preračunali, je pet polnih busov nekje 250 ljudi. Zame precej presenetljiva številk. Mislim pa, glede na vzdušje in njihovo znanje in razgledanost o tej glasbi, zelo dobra. Videlo se je da so to ljudje, ki jim ni vseeno za glasbo, ki vedo kaj hočejo in ki dajo nekaj na kvalitetno elektronsko sceno. Postankov je bilo precej, več kot na lansko potovanje na Nizozemsko, čeprav je bila ta pot precej krajša. Seveda, k temu spadajo razne pijače in zelo popustljiv vodič in šofer. Vsekakor pa menim da smo imeli enega najboljšega vodiča ever!
Nekaj besed še o samem partyju, pardon showu. Namreč Nizozemska organizacija ID-T prireja že lep čas tako imenovane showe. Party beseda je za Sensationa (dva sta namreč black in white), premila beseda. Poleg samega vrtenja glasbe, ki jo vrtijo razni priznani house, trance, progressive DJji, se namreč v dvorani dogaja še marsikaj druga. Tako pogosto vidimo razne nastopajoče osebnosti, ki izvajajo razne sposobnosti. Show je ponavadi povezan z video vmeski in napovedmi nastopajočih. A kar dela Sensation dvojčka tako posebnega je koda oblačil. Če se sprašujete, ali bela barva, kaj pripomore k vzdušju, vam lahko odgovorim samo pozitivno. Dresscode, je na teh dveh partyjih že od nekdaj črna in bela, kar pomeni, da se na Sensation White (v nadaljne SW) pride oblečen v belo na Sensation Black (v nadaljne SB) pa v črno. Vsaka barva pa predstavlja tudi svoj stil glasbe. Tako je SW zaznamovan z elektronsko glasbo mehkejših in počasnejših, SB pa trdih in hitrejših ritmov in beatov.
Tako smo prispeli v Budimpešto z veliko zamude v soboto ob petih popoldan. Malo smo si šli ogledat mesto, kot je to za vodenje aranžmaja tipično. Imeli smo nekaj časa za kakšno pijačko in iti kaj pojest. Ob osmih zvečer pa so po nas zopet prišli busi in nas iz centra mesta prepreljali do Laszlo Papp Arene. Stadion precej zanimive oblike, zgleda kot kakšna lubenica, je navznoter dovolj velik da je na praterju in tribunah sprejel 12500 duš.
Show se je začel nekje okoli pol enajste ure zvečer in trajal do sedme ure zjutraj. Neverjetna igra barv in zvoka, nepredstavljivo ozvočenje in vzdušje, sapo jemajoča okrašenost dvorane, so dejstva, ki so me držala v ekstazi čez celotno noč. Čeprav nisem najbolj pristaš tega stila glasbe, se še zdaj ne morem načudit, kako me je vse skupaj v parih minutah spreobrnilo. Party na katerega nisem dal, kaj preveč pozornosti, se naenkrat znajde nekje na najvišjih stopničkah moje prioritete zabav.
Večina časa smo bili pod magičnim drevesom. Zvok je bil odličen vsepovsod po dvorani. O njih moči sem tudi že pisal. Muzka se je vrtela iz minute v minuto. Tudi takšna, ki sem jo pričakoval! Vse skupaj mi je minevalo zelo počasi, za kar sem bil zelo hvaležen. Ne vem kakšna magičnost partyjev je to, ampak enostavno hočem, da partyji trajajo čimdlje! In tudi tistih 9 ur, se potem spreobrne v en sam hipec misli. noge so me od plesa bolele tako, da ko sem hotel si odpočit in počakati, sem moral začeti plesati nazaj, da ne bi čutil bolečine. Skratka Sensation White je sedaj eden nepozabnih momentov v mojem življenju. Ker mi glasba pomeni, več kot si lahko predstavljate.
Zjutraj smo se takoj po partyju, utrujeni in do konca izčrpani, noge pa toliko da nam niso odpadle, odpravili z busom nazaj proti Sloveniji. Vožnje je bilo približno šest do sedem ur s postanki. Verjetno zame ena najboljših izkušenj v življenju! Definitivno še grem.
P.S.: če se mogoče kdo prepozna na slikah in mu deluje ofenzivno, naj napiše in bom umaknil slike.
Če nisem jaz en srečko. Ne, ne obupujem, ne me je(m/b)at narobe.
Beri naprej »
Tukaj je še nekaj mojih lastnih, pozitivnih, atributov. Ker sem človek, ki verjame da so vse stvari lepe v paru, in da je simetričnost samo po sebi umevna.
Beri naprej »
Gospa Ana mi je dala pobudo za tole objavo. Vam mojim standardnim bralcem ne bo težko razvozlat, kaj se mi je res zgodilo in kaj ne. Ampak pozor! Nekatere stvari so namišljene. Pa gremo …
Beri naprej »
Gledam Housa in ravno na sredini osmega dela, tretje sezone me zmoti ta misel. Zgleda da je bilo dogajanje v nadaljevanki dolgočasno, pa so mi misli malce pobegnile.
Beri naprej »
Paulo Coelho v The Alchemist
Evo, za vaš še zadnji paketek slikic. Ta je bolj eksperimentalne narave, komu bo všeč bo, komu pa ne, pa pač jebi jo …
Beri naprej »
Verjetno vsi poznate risano nadaljevanko The Simpsons, animirana sezonska komedija o očetu in mami in njunih treh otrocih, ki nikoli ne zrastejo? Če ne, potem bye bye sajonara!
Beri naprej »
Tako. Bil sem na razgovoru. Bilo nas je šest ali sedem. Torej so moje realne možnosti nekje 15% Ker se je šlo za delo striktno iz mojega poklica, so bili odgovori skoz pritrdilni. Enkrat samkrat pa sem rekel, da se z zadevo še nisem ukvarjal. Ampak vedel sem kaj mislijo, poleg tega pa sploh ni težavna. O tem za kak poklic in kje, se je šlo, pa ko zvem odgovore To bo predvidoma konec tega tedna.
Beri naprej »
Na Ankino željo objavljam nekaj svojih slikic. Ker je ženska pa je lepo, da se ji ugodi. Evo Anka, samo zate. In vse ostale
Beri naprej »
V petek smo bili v Avstriji. Na enem od hardstyle partyjev. Sicer ni bil ravno hardstyle party, marveč sta bila za tisti večer napovedana tudi brata Showtek z Nizozemske; moja top 5 DJja in producenta hard dance scene.
Beri naprej »
ali bolje rečeno zadnjih nekaj dni, krepko, ali pa tudi ne, razmišljam kaj bi objavil na blogu. da pridejo dnevi, ko moraš napisati tudi kakšno tako nepomembno, bedasto objavo, ki pravzparav nobeden, ki jo bo prebral ne bo imel nič od nje. ampak nekaj moram …
ok. pa gremo.
Beri naprej »
slednji post, bi si rad zapomnil. zato bi rad dodal samo moj dodatek
alkohol nas naredi ženske. smo pretirano čustveni, preveč govorimo in smo slabi vozniki.
dogaja se mi že drugi dan. klikam, gledam, klikam, gledam. fajn bi bilo, da to ne bi bila ena in ista stran. pravzaprav je to ena določena stran, v bistvu določen kanal z videi na youtubu. nwem zakaj ampak neki je na teh posnetkih. mar je v meni toliko intelektualca, da iščem vedno nove in nove besede? mar sem že od nekdaj priden učenec? mar so mi všeč kratki dokumentarci? Iztok resnično potrebujem tvoj nasvet. kaj se dogaja z mano?
Beri naprej »
danes 23.2.2008 praznuje naš portal tretjo obletnico obstoja. praznujemo tri leta, odkar je nekdo izmed slovencev pogruntal, da bi slovenija potrebovala svoj portal za to ekshibicionistično glasbo.
Beri naprej »
to enostavno moram deliti z vami. to vam moram povedati. nekje do mojega štirinajstega leta nazaj sega moj spomin toliko, da se spominjam svojih dejanj. takrat nisem vedel v katero smer se bo moje življenje obrnilo. takrat je pri meni preprosto obstajalo eno pravilo; bodi dober z ljudmi. bodi dober z vsem. to mi je tudi ratalo. nikoli nisem bil skregan z nikomer. vsi so se name obračali po pomoč in nasvete, ker sem nekako bil tista svetla luč, ki so jo ostali potrebovali. enostavno sem vedel več od ostalih, tako da sem bil nenehno tudi v središču pozornosti. bil sem v marsikateri zadregi, ki me je kasneje naučila življenjske lekcije.
Beri naprej »
kot sem že zasledil pri večkomu tukaj na blogosu, zadnje čase omenjate tudi redarji in varnostnike. to so ljudje. ampak samo ljudje. kaj več jim ne bi mogel pripisat. mislim na pozitivne lastnosti.
Beri naprej »
v soboto imam svoj četrti uraden nastop. v mislih imam vrtenje muzke. ker pa nisem do zdaj nič omenjal za kakšno muzko gre, bom jo tukaj poskusil malce opisat.
Beri naprej »
sedim za mizo, nažiram se z domaćico in se sprašujem, kdo zaboga je dal tem ogabno dobrim keksom noter mehki č. ah ja pogled malenkost bolj desno zgoraj razjasni vse. kraš. jebeni južnjaki. vsepovsod jih srečujem. nimam ničesar proti njim ampak so nekako oni kontra vsiljivi v moj lajf. hrana, muzka, pijača … jebeno, sam še oblačit se bom začel v kakšnega karađić & proeski pa bo to to. hja … jebeno. če bo šlo tko naprej pa se bo res potrebno prilagodit južnjakom. ampak muzke pa ne. to piskajočo, naivno, cvileča frekvenca naj kar ostane tam doli.
… imeti odprtih 40 tabov, v browserju, in potem po njih iskat ravno določenega,
… da toliko objavljate, ker bom nekoga lepega dne skenslal (Iztok kandidat si),
… breezerkidsov, ki v moji muzki vidijo samo nabijanje,
Moj nickname, izhaja iz časa, ko sem iskal nekaj novega, primernega, pravzaprav izrecno za blog(e). Potreboval sem ga, ne zato, da ne bi imel drugačnega vzdevka že odprej, temveč zato, ker na blogu vendarle predstavljaš neko osebnost, nekaj kar dejansko v življenju si. Najprej sem obstajal kot komentator, ki se ga nekateri spominjate, kasneje ste me prepričali da odprem blog.
Beri naprej »
Pa sem vendarle mislil, da bom svojo anonimnost na blogu zadržal nekoliko dlje. Mah blogorola naj ti bo … Evo vam moj avtoportret. In ja, druga slika je ujeta v meni posebnem trenutku
Beri naprej »
Rekel sem si da moram poskusit kako deluje trackback. Ravno ko sem na Kašparjevem blogu videl objavo o tem kako Blogrola poziva blogerje naj pokažejo svoja namizja, se mi je ponudila priložnost.
Beri naprej »
Po prebiranju raznih blogov skozi cel december, sem pogosto zasledil tudi razna pisma Božičku. Jaz sicer osebno nisem pisal iz enega razloga; mogoče dveh. Zato pa sem se spomnil objave, ki je pred leti krožila po internetu in se mi zdi dokaj posrečena. Če še vedno vsako leto pišete Božičku in vsa mukotrpno sestavljena pisma ne rezultirajo (naj si sposodim besedo, ki sem se je naučil od Fetalija) po vaših zamislih, naj navedem dve verziji zakaj deklina nikoli ne bo dobila zaželjenega hrčka.
Okay. Najprej vsi lepo pozdravljeni. Nekateri me že poznate kot komentatorja vaših prispevkov, nekateri pa še ne. In končno lahko naznanim da sem tudi jaz odprl BLOG. Misel na to, kdaj naj odprem blog me je mučila že več kot pol leta. Ampak kot vidite mi je vendarle uspelo; glavni razlog je bil pravzaprav res to, da nisem vedel o čem bi pisal (stupid or not?). Po prepričevanju, nekaterih blogerjev (blogerk /se tako pravilno sklanja?), pa sem vendarle našel ustrezen čas, pa tudi zadosten razlog, ki je pretehtal vse ostale. Več o tem pa kdaj drugič.
Danes pa sem si zadal eno posebno nalogo. No, ne morem reči ali je posebna ali ne; pomoje prej ena tipičnih objav blogerjev. Te posnetke sem odkril pred kratkim in moram povedat da so me nasmejali do solz. Fuck*** hilarious! Navali narode …
